UČENCI:
- Otroci so pridobivali na samostojnosti in prilagajanju (novim prostorom, osebam in celotni situaciji)
- Razvoj komunikacijskih veščin in socialne kompetence (dialog z vrstniki, drugimi odraslimi)
- Razvoj občutka pripadnosti skupini in delitev dela (delitev nalog za doseganje istega skupinskega cilja) Otroci so razširili besedišče – jadralski »žargon« in nekatere tuje besede
- Otrokom je bila dana možnost doživeti edinstveno izkušnjo, ki bi jo sicer lahko izkusili le redki
SPREMLJEVALKI:
- Kot defektologinjama nama je bilo dana možnost, da spoznavava učenčevo funkcioniranje izven šolskega okolja – na ta način lažje oceniva prenos znanja in oceniva dejanske sposobnosti na področju samostojnosti, skrbi zase in socializaciji
- Izmenjava izkušenj z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami
- Razvijanje organizacijskih sposobnosti
Udeleženci regate iz O.Š. Dr. Mihajla Rostoharja Krško so pripravili tudi spletni blog v katerem so opisali svoje dogodivščine in poglede na regato. Vabimo vas, da si ga preberete na sledeči povezavi .
Še enkrat hvala, da smo lahko vse to doživeli!!
Silvija in Vlasta
Čeprav se čas jadranja počasi oddaljuje, še vedno ostajajo lepi spomini. In res upam, da bomo drugo leto spet šli na mirno more!
Glede našega prispevka k vtisom pa bom kar napisala cilje, ki smo jih z našima učenkama sledili in uresničili:
-
Naši cilji so bili:
- Spoznati življenje na jadrnici in osnovnih jadralnih veščin
- Učiti se prilagajanja skupini na majhnem prostoru
- Prevzemanje odgovornosti
- Premagovanje strahu
- Razvijanje novih spretnosti
- Udeležiti se športnih in ustvarjalnih delavnic
- Sodelovati pri vseh opravilih skupine
- Upoštevati navodila
- Skrbeti za svojo varnost
Cilji so bili v celoti doseženi.
Predvsem pa so tovrstni projekti dragoceni, ker se otroci učijo preko izkšenj, in ne preko table, TV ipd...in ker jih lahko spoznaš takšne kot v resnici so, mali pogumni borci, ki so brez mame v bližini res dosti bolj odrasli, kot se kažejo v šolski situaciji.
Lep pozdrav Tanja
Mateja Lah iz Centra za socialno delo Kamnik je povedala:
"Čudovita izkušnja za otroke in spremljevalce, ki smo se regate udeležili prvič.
Neverjetno je kako so »težavni otroci« postali na jadrnici kar na enkrat »zelo prijetni otroci«, sodelujoči, in pripravljeni sodelovati med seboj in si pomagati.
Povratne informacije, ki jih posredujejo starši in otroci so zelo pozitivne. Stavek kot je »Kaj lahko storimo, da bomo drugo leto lahko spet šli?« pove, vse".
Mateja Tatjana Lah
Vodja projekta
O tem da bi si le redko kdo, če sploh kdo, od naših mladostnikov lahko kadarkoli v življenju privoščil teden jadranja sploh ni treba zgubljati besed.
Da so doživeli toliko novega, kot ga v vsakdanjem življenju ne bi mogli v mnogo ,mnogo daljšem času, je tudi povsem jasno.
Mislim da je teden ,ki so ga otroci oziroma mladostniki preživeli na jadrnici nepozaben, saj so njihove reakcije na doživeto enako nepozabne. V nekaterih situacijah so bile le te kar na meji vzhičenosti.
Predvsem je treba povedati da gre pri jadranju z otroci za eno prav posebno skupinsko dinamiko. Namreč ni se moč izogniti napakam ali razvadam ki jih vsi prav gotovo imamo. Vsak od članov posadke se mora podrediti kolektivu, odgovorno izpolniti svoje zadolžitve.
In kot je nekdo že zapisal v enem od komentarjev, se je vse dogajalo v duhu : vsi za enega, eden za vse. In pri tem sploh ni pomembno ali si »mornar« ali njegov spremljevalec ali »kapetan«.
In če me je kaj napolnilo z neizmernim veseljem,me je prav to.
Ljubo Miličević
OŠ Gustava Šiliha
Dragi in spoštovani prijatelji.
Teden dni jadranja in druženja z Vami je nepozabno doživetje. Predvsem hrana za dušo. Kljub vsem težavam pri zbiranju denarja, ki je potreben za izvedbo projekta, je sodelovanje na projektu Mirno Morje edinstvena izkušnja. Vredno je.
Družimo se odrasli različnih poklicev, znanj in sposobnosti in družimo se otroci s takšnimi in drugačnimi primanjkljaji v življenju. Nekateri smo se že poznali, novi pa ste zelo hitro ugotovili, da je naše druženje brez meja. Vsi za enega, eden za vse.
Teden dni druženja na jadrnici je za vsakega izmed nas čas prilagajanja, spoznavanja, veselja, dobrosrčnosti, pomoči,... To so vrline, ki jih v našem vsakdanjem življenju zelo primanjkuje.
Biti drugačen in biti enak.
Hvala vsem, da ste nam dovolili biti del vašega življenja.
Veliko lepih, zadovoljnih in nasmejanih dni Vam želi Nataša Potočnik, učiteljica OŠ Vojnik s svojimi učenci, Tajo, Jernejem in Domnom.
Lep pozdrav in mirno morje.
Nataša Potočnik
Pozdravljeni!
Ne glede na krizo v Zvezi Sonček in ukinitvijo financiranja projekta, nam je bila z vašo pomočjo omogočena udeležba, za kar smo vam neizmerno hvaležni.
Čeprav smo bili kot "posebni gosti", s posebnimi potrebami, kot smo se radi pohecali, smo bili znotraj SLO ekip kot enaki med enakimi. Zaradi gibalne oviranosti naših uporabnikov se dejavnosti nismo toliko udeleževali, a za naše je bilo že samo jadranje, bivanje na jadrnici in druženje, veliko doživetje. Vse je temeljilo na sodelovanju, timskem delu, pomoči prijateljem in sproščenem vključevanju v dogajanje. Zanje je bilo to nekaj, kar sicer ne bi nikoli doživeli.
Nad samo organizacijo projekta nimamo pripomb, vedno ste nam bili v pomoč in na voljo z informacijami.
Še nekaj misli naših udeležencev:
Monika:
Vsi skupaj smo preživeli prečudovit teden, ki je tako hitro minil. Doma v mislih obujam spomine na jadranje.
Mojca:
Na jadrnici smo sami skrbeli za hrano, red in čistočo. Kopali smo se in zabavali. Bilo je nepozabno.
Anže:
Zelo sem bil vesel, ko sem bil izbran za jadranje. Imel sem se zelo lepo. Vsem bi se še enkrat zahvalil za jadranje.
Klemen:
Všeč mi je bila hrana, kopanje in da sem vozil barko pa tudi to, da sem spoznal veliko novih ljudi. Dobro sem se razumel z našim skipperjem in celotno ekipo.
Lep pozdrav,
ekipa MM Sonček
Za štiričlansko ekipo (trije otroci in spremljevalka) iz Dupleka je bila to prva jadralna izkušnja v življenju. Na jadranje sem odšla polna pričakovanj in strahu, kako se bodo otroci, ki so do sedaj imeli težave z vključevanjem v nove skupine, navajanjem na neznane stvari, znašli v tej novi situaciji.
Preživeli smo teden poln novih vtisov, dogodivščin, sklepanja prijateljstev, kompromisov, sprejemanja odgovornosti in skrbi zase. Druženje z vrstniki iz drugih težav, predvsem veliko drugačnimi od sebe je bila svojstvena izkušnja za naše otroke. Vendar so jih sprejeli brez oklevanja. Niso spraševali, zakaj so oni drugačni od njih, enostavno so se prilagodili situaciji in uživali v njej. Pridobili so si tudi veliko iskrenih prijateljev.
Pri Žanu, Adriani in Roku sem ta teden videli prižgane številne iskrice v očeh, ki se v šolski situaciji, ki je za njih pogosto zelo stresna, redko prižgejo. Postali so zelo sproščeni, veseli, brezskrbni otroci.
Naše uživanje ta teden najbolj opiše Žanov stavek, ki ga je izrekel mami tik pred odhodom avtobusa iz Zadra domov: »Mama, jaz bi ostal še en teden!« Vedeti pa morate, da se je Žan do sedaj večinoma izogibal šol. ekskurzijam, šolam v naravi in so ga starši zelo težko prepričali, da se je teh aktivnosti udeležil.
Duplčani smo preživeli enkraten teden in se zagotovo prihodnje leto spet vrnemo.
Valentina Gaberšek Jančič, OŠ Duplek
Tudi mi, posadka iz Levstikovega trga, se ti pridružujemo v oceni:odlično! Preživeli smo prekrasen teden, ki ga še kar podoživljamo. Včeraj, 20.10. smo imeli ravno skupno druženje v Domu, pogledali smo vse slike, obnovili zgodbe in dogodke, se spomnili na kup novih znancev in prijateljev…
Naši udeleženci so navdušeni in bi zelo radi šli še enkrat na pot… Spoznali so veliko novega o jadranju, morju, o sebi, o drugih… ter skozi to dobili veliko koristne ali pa kar neprecenljive življenjske izkušnje o sobivanju, upoštevanju drug drugega, o samostojnosti, skrbi zase in druge….težko je naštet vse, kar smo počeli ta teden. Nima vsak priložnosti teden dni preživeti na barki…
Tudi mi, spremljevalci smo svoje varovance spoznali skozi drugačno perspektivo kot jih poznamo iz šole… Odnosi so bili veliko bolj intenzivni in pristni, ker smo se le težko umaknili drug drugemu. Bili smo na nek način »primorani« v sodelovanje, ker na barki drugače ne gre! Nekako smo ostali povezani, bolj pristni stik med nami opažam tudi sedaj, ko smo spet na »celini«. Včeraj se je oglasila tudi učenka, ki že obiskuje srednjo šolo in smo bili ravno pri pogovoru o jadranju. Rekla je, da ji je teden na jadranju lani ostal v spominu kot »največji zakon iz (osnovne) šole«… Tudi pri njej so spomini še čisto živi in zelo lepi...
Letos je bila splošna organizacija Mirnega morja in še posebej zelo razširjene slovenske flote veliko boljša, kot lani. Mogoče bi lahko izboljšali koordinacijo in obveščanje med barkami, popestrili interni program ( mogoče tudi tako, da bomo izstopali navzven)… Je kar malo težko skrbeti za otroke in potem koordinirati še kako dodatno stvar za vse barke… Vzdušje v skupini, odnosi med udeleženci na barkah so bili super…prijateljski, pristni…! Skiperska ekipa »najbolja na Jadranu i šire«, bi bilo pa fino, da se ne bi dogajale izjeme ( sej veš, stari morski volkovi….)!
Mi, iz Levstikovega trga, bomo definitivno ostali del flote »Mirno morje« in po svojih močeh pomagali, da se bomo vsi skupaj naslednje leto zopet imeli tako »fajn«
Najlepša hvala celi ekipi za čudovit teden – se definitivno vidimo naslednje leto…!
LP
Aljoša, Mojca, Sanel, Luka, Monika, Urša, Karmen in Aleksandra iz Levstikovega trga
Letošnji projekt Mirno morje je bil v marsičem drugačen od ostalih projektov na katerem sem sodelovala. Že začetek je bil nekaj posebnega...
Srečanje v Tivoliju je bilo res krasna ideja,kajti dobili smo občutek,da smo neka posebna misija,ki potuje k istemu cilju... Bilo je res lepo videti stare prijatelje in seveda spoznati tudi nove,ki so se letos prvič prijavili na projekt. Seveda pa naši mladostniki ne morejo pozabiti srečanja z Jankovičem, ki se je pridružil ravno njim in z njimi poklepetav. Samo jadranje je bilo letos prava pravljica,kajti imeli smo čudovito vreme,ki nam je podaljšalo poletje in omogočalo brezmejno uživanje v morju.
Prav zaradi tega nismo imeli veliko časa za druženje z ostalimi ekipami, kajti izkoristili smo vse možnosti, da smo jadrali in bili na morju. Toda kljub temu smo doživeli tudi veliko čarov druženja z ostalimi,in naši fantje,ki so bili na jadrnici so svoja srca pustili pri dekletih iz slovenskih in nemških jadrnic...
Spomini na letošnje mirno morje so popolni in takega lepega doživetja naši mladostniki do sedaj še niso imeli prilike doživeti...
3. skupina Zavod za usposabljanje Janez Levec
Danijela Kolenc
